Z neba so začele padati prav počasi. Snežinke. Sčasoma jih je bilo toliko, da so pobelile bregove in ravnine.
“Juhu! Mamaaaaa – kje so snežke? Rokavice? Tataaaa – prinesi iz garaže žlike! Gremo se kepat in naredit snežaka!”
“Ajaa… Kaj pa šola? Pogledam v spletno učilnico, kaj pošiljata učiteljica in učitelj… Mama, kaj piše? Kaaaj?! Danes nič nalog? Zvezke in računalnik kar v kot?! Danes imamo ZIMSKI ŠPORTNI DAN?! Juhu! Gremo!”
In smo šli. In se imeli prav lepo. Kaj lepo – čudovito! Nastajali so razni snežaki, pa igluji, sanke so nesle daaaaleeč po bregu. Da bi le bilo še več takšnih dni!
So otroci uživali? Pa še kako. Rdeča lička in nasmehi do ušes povedo vse. In prav to nas lahko navdaja z optimizmom – otroški vrvež in njihovi nasmeški. Tudi zaradi tega so ti čudni časi bolj veseli. In nam daje upanje, da se otroški vrvež hitro spet vrne v učilnice. Več utrinkov zimskega veselja si lahko pogledate TUKAJ.
Lepo vas pozdravlja 1.A.
