Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo v okviru mreže UNESCO šol razpisuje projekt oziroma pesniški natečaj z naslovom »Mlade oči v pesmih pomladi« in vabi k sodelovanju vse osnovne in srednje šole ter gimnazije.
Cilji projekta so: mladostniško kreativno pisanje oziroma pisanje poezije, besedno ustvarjanje v slovenskem jeziku, doživljanje in vrednotenje notranjega in zunanjega sveta mladih ljudi, oblikovanje in izpovedovanje osebnih vrednot in stališč ter iskanje svobode izražanja, spodbujanje bralne kulture in ljubezni do knjige. V šolskem letu 2022/23 je iz naše šole s svojimi pesmimi sodeloval učenec
Mladen Agbaba.
Letenje v sanjah
Rad bi, da lahko poletim,
v svoje čudovite sanje,
ker ponoči drhtim,
ko padem vanje.
Moje sanje so zvok poletja,
ki so podobne kakor en krik,
slišim tudi zvoke petja,
ki vplivajo na moj dotik.
Cesta
Nevarna je ta, cesta zvita,
ima dolge roke in noge
in z asfaltom je pokrita.
Ima rogove kot hudič,
in nepokošeno perje kot ptič.
Lahko je tanka, debela ali suha,
ampak če je preveč ovinkov, vsak lahko bruha.
Hrup
Hrup je v resnici strup,
ki se ga težko ozdravi in še težje popravi.
On je čisto nasprotje, med mirom in tišino
in če ga onadva srečata,
je isto, kot da bi stopila na mino.
Oni se res ne marajo veliko,
pa tudi ko jih napišeš,
izgledajo res raznoliko.
Vsi imajo dobro in slabo stran,
isto so nasprotje, kot knjiga in ekran.
Knjigo se bere,
v ekran se gleda,
Vsi, ko se pogledajo, ni hujšega pogleda.
Niso si najboljši,
ampak vsak se trudi, da bi bili
med sabo boljši.
Vsi so si nasprotje,
ampak se približujejo med sabo,
in sem siguren, da če se vidijo, jim je slabo.
Nismo si enaki,
noben si ni na svetu,
niti na kakšnem drugem planetu.
Vsi smo si drugačni,
in zato nismo lačni.
Če bi bili enaki,
bi bili pač taki.
Noben na svetu si ni enak,
pa tudi ne kakšen vojak.
Pesem v sodu
Iščem pesem,
gledam povsod.
Nazadnje pogledam v stari sod.
V njem vidim veliko vina in dobim idejo,
saj se vino rima na dolino.
Ta ideja mi pomaga veliko,
zdaj lahko pišem raznoliko.
Mir in tišina
Ko sta se prvič onadva spoznala,
zelo, zelo potiho sta se smejala.
V naravi sta carja,
pod vodo mornarja.
Ponoči sta glavna po celem svetu,
tudi na kakem drugem planetu.
Imata iste lastnosti oba,
ponoči, v naravi in na vrhu neba.
Oba sta tiha mirna in počasna,
ko jih vidiš skupaj, sta zares krasna.
Zelo sta stara in hkrati mlada,
ampak njihovo življenje se še skozi preklada.
Edina stvar, ki lahko njihovo smrt povzroči,
je da jih en velik škaf s hrupom zmoči.
Ne bosta več tiha niti podnevi niti ponoči,
Bum, če njih ni, cel svet poči.
Če njih ni, ni trenutkov za te pesmi,
ma daj no, že enkrat se zresni.
Mir in tišino, moramo ohranjati naprej,
ker bo zaradi nas zginila in z njo tudi kolosej.
