GREGORČIČEVA VRNITEV DOMOV

V petek, 14. oktobra 2016, smo se učenci 6. razredov kljub slabemu vremenu peš odpravili na pokopališče k Sv. Lovrencu, kjer je pokopan pesnik Simon Gregorčič.

Pot nas je na začetku najprej vodila preko mostu (Napoleonov most) čez reko Sočo na levi breg po cesti, ki vodi skozi vasi Ladra in Smast. V vasi Smast se pot odcepi desno in že po približno 15 minutah hoje smo bili na bližnjem pokopališču. Pred vežico pod cerkvico smo pomalicali, nato pa smo se odpravili h grobu.

Ob grobu smo se najprej poklonili velikemu slovenskemu pesniku. Zatem smo prižgali svečke in v vazo dali rože in tako okrasili pesnikov grob. Nadaljevali smo z deklamiranjem Gregorčičevih pesmi, prav tako smo se v govoru dotaknili tudi njegovega rojstnega kraja – vasice Vrsno pod Krnom, kjer se je pesnik 15. oktobra 1844 rodil, v tej hiši je danes muzej. Novembra letos bo minilo 110-let od njegove smrti.

Ko smo se po zaključku kulturnega dneva vrnili v šolo, smo reševali učne liste o življenju in pesniških stvaritvah Simona Gregorčiča.

Čeprav je deževalo, je bil kulturni dan družaben in poučen.
Ula Božnik, 6.b

POT OD KOBARIDA DO SVETEGA LOVRENCA

Bil je deževen dan, a smo se vseeno odpravili na pot do Sv. Lovrenca.

Zbrali smo se pred šolo. Pot nas je vodila do Napoleonovega mostu na Soči, nato smo zavili na desno in po cesti odkorakali do vasi Ladra. Od tam smo skozi meglo videli, koliko moramo še prehoditi do cerkve Sv. Lovrenca in kje je cerkev na Libušnjem, kjer je imel Simon Gregorčič prvo sveto mašo. V Ladrah smo bili že malo utrujeni, a smo vseeno odšli naprej. Naslednja vas je bila Smast. Cerkev Sv. Lovrenca je bila vedno bližje. Hodili smo še približno 15 minut. Do cilja sta naju ločila še dva strma ovinka in tam smo pojedli malico. Po malici smo odšli do spomenika. Prižgali smo svečke in deklamirali pesmi. Spomenik je velik in na njem je zapisana zadnja kitica pesmi Naša zvezda.

Po poti nazaj se je dež še bolj ulil, tako da smo bili nekateri tudi malo mokri. Ko smo prispeli v šolo, smo v učilnici reševali učne liste o Gregorčiču. Tako se je naš kulturni dan zaključil in kljub slabemu vremenu smo se imeli lepo.
Tereza Rucli, 6.b

POHOD K SVETEMU LOVRENCU PRED DNEVOM PESNIKOVEGA ROJSTVA IN OB 110-LETNICI SMRTI

V petek, 14.10.2016, smo se 6.razredi odpravili na pohod k Svetemu Lovrencu. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in dobili šolsko malico. Kljub slabemu in deževnemu dnevu smo se odpravili z dežniki proti vasi Ladra in naprej po glavni cesti do Smasti. Tam se je pot zožala v kolovoz, po kateri smo se odpravili do Svetega Lovrenca. Najprej smo si oddahnili in pojedli malico. Odpravili smo se do Gregorčičevega spomenika, kjer smo prižgali sveče in na grob položili šopek rož. Ob njegovem grobu smo recitirali Gregorčičeve pesmi, naučili smo se jih prav za njegovo 110-letnico smrti. Jaz sem recitirala pesem Eno devo le bom ljubil. Ker nam je vreme nagajalo, smo se hitro odpravili nazaj proti šoli. Odšli smo v učilnice in reševali učne liste. Čeprav je bil siv, grd in deževen dan, smo se na pohodu z dežniki imeli zelo lepo in se naučili mnogo novega.
Klara Terpin, 6.b

KULTURNI DAN
SVETI LOVRENC IN GREGORČIČEV PLANINSKI RAJ

V petek, 14. 10. 2016, smo se 6.a in 6.b razred odpravili k Svetemu Lovrencu. Poklonit smo se šli pesniku Simonu Gregorčiču, saj bi imel v soboto, 15.10, rojstni dan.

Zjutraj smo se ob 8.00 zbrali pred šolo, reditelji so prinesli malico, nato smo se odpravili na pot. Šli smo skozi vasi Ladra in Smast. Pot je bila dolga, a kljub dežju smo prišli na cilj. Najprej smo pred kapelico pojedli malico, nato pa smo premagali še zadnjo oviro, majhen vzpon do pokopališča. Ko smo prišli do groba, smo najprej nanj položili sveče in šopek rož, potem pa smo učenci deklamirali Gregorčičeve pesmi, kot so: Ti meni svetlo sonce, Veseli pastir, Srce sirota, Spominčice, Na bregu, Soči, Nazaj v planinski raj, Sam, Moje gosli, Iskrice domorodne …

Po kulturnem programu, smo si natančno ogledali pesnikov grob in prebrali, kaj piše na spominski plošči, tako da smo se lahko lotili reševanja učnih listov. Potem smo se odpravili nazaj proti šoli. Pot se je vlekla. Ko smo prispeli do šole, smo se preobuli v šolske copate in odšli v učilnice.Tam smo do konca rešili učne liste in zaključili kulturni dan.
Ariana Tušar, 6.b

Objavila: Božica Špolad Žuber in Simon Skočir (fotografije)

(Skupno 118 obiskov, današnjih obiskov 1)